BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

sreda, 28. april 2010

Praznično-plezalni izlet v Istro

Prvomajski prazniki so letos tako nastreljani, da si je težko vzeti frej cel teden, zato smo si vzeli frej ponedeljek pred prazničnim torkom in šli na podaljšan vikend v Istro. Namen je bilo plezanje, ker pa smo bili blizu morja smo seveda obiskali zudi plezališče ob morju. V nedeljo smo se odpravili proti plezališču Razpadalica, ki smo ga iskali kar nekaj časa, se vozili po nemogočih, razritih makedamskih hrvaških "cestah". Našli smo ga šele pozno zvečer, pa smo vseeno nekaj časa plezali. Kampirali smo potem pod drugim plezalščem Vranjska Draga, kar sredi gozda. Vožnja v nedeljo kužkoma ni bila najbolj pisana na kožo. Okolica je bila sicer lepa, vendar smo se nad njo lahko navduševali le dvonožniki, štirinožnikoma iz avta ni nič pomagalo, da je lepo iz avta. V soboto smo imeli piknik, kjer sta pesička ves dan letala naokrog, lajala, kaj dobrega pojedla in se zabavala bolj kot potem v nedeljo.
Pod Solkanskim mostom pred odhodom v Istro


Vendar pa sta ju oba dneva izmučila, tako je Nike, kar nisem mogla verjet, v ponedeljek v plezališču padla dol in cel dan spala.


Plezališče Vranjska draga je čudovito! Takšna narava, da dol padeš, pa tudi skala in smeri so lepe. Poleg tega se ena smer imenuje po Meni, samo je težka in se je nihče ni upal naskočiti. Še ena smer se imenuje Stojan, ki je precejlažja, vendar sem rekla, da jo bom splezala, ko bo Stojan splezal Simono, pa je rekel, da je Simona prevelik zalogaj zanj :) hmmm...

tu gor se je včasih plezalo...

tu se pleza še vedno...



Že v ponedeljek popoldne smo poiskali kamp ob morju v Medvei, ob še enem plezališču seveda. Nikica se je v plezališču naspala in je lahko potem spet norela.


V torek smo šle punce s pesičkoma poležavat na plažo, fantje pa so šli še malo plezat in so se nam pridružili šele popoldne. Nike se je od Bena naučila dveh "neumnosti" lajat in tauhat.







Skratka, spet en tak vikend, za katerega bi si želela, da ga nebi bilo konec...

četrtek, 22. april 2010

KO V HIŠO PRIDE MLADIČEK

Ko pripeljemo mladička domov je simpatičen majhen, radoveden. Potrebno je vedeti, da stvari, ki se nam zdaj zdijo srčkane, lahko kasneje postanejo moteče. Grizljanje vsega mogočega, skakanje po ljudeh, lajanje na sosedovo kuro itd… Dobro je treba premisliti kaj je res srčkano, kaj pa lahko, ko bo kuža odrasel in po možnosti še velik preraste v nezaželeno vedenje. Takoje treba takšna vedenja takoj preprečevati in tega, kar predvidevamo, da se nam kasneje ne bo zdelo več srčkano mladiču ne smemo pustiti. Seveda se moramo sami odločiti, kje mu bomo postavili meje. Če se odločimo, da lahko gre na kavč mu to pač pustimo, če pa ne, mu tega ne smemo pustiti že v štartu.

KUŽA IN BOKS

Ker je kuža radoveden, poln energije, menja zobe, se bo najverjetneje lotil žvečenja. V najboljšem primeru bo zgrizel veliko svojih igrač, vendar ste lahko prepričani, da se bo lotil tudi česa vašega. Najlažje preprečevanje tega je, da kužka enostavno navadite na boks in ga v času vaše odsotnosti zaprete. V boksu mu pustite igračko ali dve za žvečenje. Za preprečevanje uničevanja stanovanja pa lahko kužka zaprete tudi v prostor, kjer ima najmanj možnosti uničevanja, kopalnico ali predsobo. Boks pomaga tudi pri navajanju v sobno čistočo. Ker mladiček še ne zdrži celo noč, ne da bi lulal, ali morda tudi ponoči pohajal naokrog in žvečil daljince in podobno je najbolje, da je tudi ponoči zaprt. Poleg tega se kuža,ko se enkrat navadi na boks tam počuti varno in ga lahko vzamete s seboj kamorkoli, na počitnice, izlet,… Ko je kuža utrujen si sam poišče zavetje boksa in se tam v miru spočije. Prav tako pa ga lahko, kot doma zaprete v boks tudi v apartmaju na morju in greste ven, ne da bi vas skrbelo, da bi tam povzročil kakšno škodo. Pa še stres bo zanj manjši, ker ne bo v neznanem okolju, ampak v svojem boksu. In tudi dovoljenje za letovanje s psom si boste pridobili lažje, če boste pojasnili, da ima kuža navado spati v boksu itd. Tudi vožnja v avtomobilu je v boksu varnejša in vaš avto ostane nekoliko bolj čist.

Kako kužka navadimo Na boks? Zaprete ga notri in ignorirate njegovo pritoževanje. To je hudo, vendar v končni fazi prinese preprostejše življenje s psom. Kužka spustite iz boksa šele, ko se umiri. Večina se pritožuje a se hitro navadijo. Naj poudarim, da ko se enkrat navadijo na boks je tudi njim prijetno, da se lahko »skrijejo« vanj in si odpočijejo, kjerkoli so z vami.

SOBNA ČISTOČA

Mlad kuža lula pogosto, navadno skoraj takoj po jedi in igri in spanju. Ne zna in ne more še držati urina. Naša naloga je, da predvidimo kdaj bo lulal in ga pred tem odnesemo ven, da to opravi tam. To dejanje pohvalimo. Če mu uide in se polula doma mu ne tlačimo gobčka v lužico in podobno. Lužico samo pobrišemo in dejanje popolnoma ignoriramo. Če je kuža sam doma osem ur ga navadimo, da ima v stanovanju prostor, kjer lahko v tem času lula. Ko je sama doma moja mala Nike je zaprta v večjo kletko, kjer ima dekico, na kateri lahko leži, poleg nje pa papir, kamor lahko lula.
Kuža je načeloma precej čista žival, zato nerada lula v svojem prostoru. Zato je smiselno kužka tudi ponoči zapreti, ko ga bo tiščalo bo jokal, tako ga bomo lahko odnesli ven in ne bo lulal po stanovanju.

ODPOKLIC


Kužka učimo odpoklica takoj, ko ga pripeljemo domov. Začnemo v stanovanju. Postavimo se na en konec stanovanja, ga pokličemo in nagradimo. Ker doma ni veliko motečih dejavnikov, se bo večinoma odzval. Zunaj kličemo kužka, ko vemo, da bo prišel, se pravi, ko nekako imamo njegovo pozornost. Ko je malo stran ampak nas gleda. Ko priteče ga nagradimo, s priboljškom, pohvalo, igro, najbolje vsakič kaj drugega, da ne bo vedel kaj pričakovati, bo pa vedel, da se vedno splača priti k nam. Kužki ločijo stopnjo pohvale, zato moramo biti toliko boljnavdušeni kolikor hitreje se naš kuža odziva na naš klic. Ko vidimo, da se kuža ne bo odzval na klic ga ne kličemo. Če se je zaigral, nas najverjetneje ne bo slišal, zato gremo raje ponj. Psi se učijo s ponavljanji in pogojevanji, če ga bomo klicali in klicali, on pa nas bo lahko ignoriral in se še kar igral ga bomo učili samo to, da lahko naš klic ignorira.

VAJE SEDI,PROSTOR,…


Vse vaje učimo na podoben način. Večina začne z vajami sedi in prostor. Učimo brez prisile, brez potiskanja psa v položaj. Vajo sedi učimo tako, da vzamemo priboljšek, ga damo nad pasjo glavo in ga s tem zvabimo v položaj sedi. Ko se kuža usede dodamo ukaz sedi in kužka nagradimo. Ne ukazujemo mu vnaprej, dokler ne pozna povelja. Vajo prostor učimo tako, da damo roko s priboljškom na tla in zvabimo psa v ležeči položaj, ko se kuža uleže rečemo ukaz lezi, prostor, karkoli bomo pač uporabljali in kužka nagradimo. Spet, ne ukazujemo vnaprej, dokler kuža ne pozna ukaza.

Obe vaji lahko učimo tako da se usedemo nekje blizu kužka, oboroženi s priboljški in čakamo, da se kuža uleže ali usede sam od sebe, ko to stori podamo povelje in ga nagradimo. (učenje primerno za učenje s klikerjem, vendar pri teh dveh vajah lahko delamo tudi brez klikerja, več o tem in še čem
lahko preberete tukaj ).

Takole na hitro nekaj podatkov, ko mladiček pride domov. Najbolje pa je, da čim hitreje poiščete primerno pasjo šolo. Seveda priporočam KD Ilirija,morda KD Ljubljana, obe delata po principu šolanja s pozitivno motivacijo. O ostalih šolah se pozanimajte sami, ker z njimi nimam izkušenj, tako jih ne morem priporočiti.

Preobrazba


Ben ima novo, spomladansko frizuro. Zgleda, kot, da sem ga slekla. Niti malo si ni podoben. Prepoznam ga ko najavi obisk, seveda, to je še vedno moj stari Ben. Ampak prisežem, da si mi je zdel bolj živahen takoj, ko je odvrgel svoj razmršeni kožuh.

sreda, 21. april 2010

Ajdovščina




Letna sezona se je začela tudi pri nas, kot ponavadi s prvo tekmo v Ajdovščini. S časom naprej smo šli končno tudi mi. Zaradi vedno večjega števila tekmovalcev smo malo priredili princip tekem. Kot je to že praksa v Italiji je najprej odtekla oba teka enka, nato dvojka in trojka. Poleg tega smo imeli dva parkurja, da je stvar potekala hitreje. Še dobro, tekma se je tako končala ob petih, kdaj bi se, če bi imeli samo en parkur, kdo ve. Ampak meni je načeloma vseeno, dan za tekmo je zame dan za tekmo, tako, da jaz samo malo komentiram. Ker ne hodim na tekme samo tekmovat ampak se tudi družit bom najbrž ostajala na tekmah tudi po končani enki. Bo pa fino, ker bo tekma že za mano in bom lahko samo sproščeno uživala. Seveda, dokler ne začne tekmovat Nike, s katero pa upam, da ne bom celo življenje v enki. Ta sistem ustreza tudi Benu, ker sta teka skoraj takoj en za rugim, vmes ne mine cel dan in Ben ni preveč utrujen, ko teče drugi tek. Tokrat nama je bilo naklonjeno tudi vreme, sonce se je malce skrivalo za oblaki, takoje bilo še kar hladno in Ben je tekel kot za stavo, in jaz tudi. Tako sva imela po dolgem času dejansko dober časovni rezultat. Imam posnetke, samo jih dobim nekoliko kasneje. Tokrat vseeno nismo ostali vso tekmo na prizorišču dogajanja. Smo šli malo na sprehod po okolici, po Vipavi, kjer se je pravzaprav odvijala tekma. Ampak smo jo vseeno spremljali, ker se je komentatorja slišalo tudi petsto metrov višje v hribe. Pogledat smo šli stari Vipavski grad in se vrnili preko Plaza in Gradišča in smo tekmo gledali še malo s ptičje perspektive.



No, takole pa zgleda ogled in shranjevanje parkurja na trdi disk :)


torek, 06. april 2010

Flavia Solva in obisk pri Amromeki

AMROMEKA
Praznike smo preživeli na obisku pri Amromeki v Prekmurju. Nike in sestrica Ais se odlično razumeta in sta super kompanija za lov. Super je tam v prekmurju, veliko ravnic za Bena, velik travnik pred hišo, Bučkovi so tako ali tako zakon, vedno mi je malo hudo ko odidem domov. Edini, ki si najbrž malce oddahne ko gremo je mamica Amy. Z Benom se ne vem za kaj ne moreta, pa je ves čas, ko smo tam, malo napeta. Pa saj bi prišla večkrat, ker tako daleč spet ni, samo tako težko je uskladit proste vikende, pa vse naše dejavnosti. saj zdaj, ko se začenja sezona tekem se bomo, upam da, večkrat videli. In komaj čakam piknik za prvi rojstni dan A-jevčkov konec maja.
Sestrici Ais & Nike

midve z mamo :)


FLAVIA SOLVA
V nedeljo smo šli na tekmo v avstrijo v Flavia Solvo. Zanimiva tekma, ker je bila malce drugačna, kot sem vajena. Imeli so dva parkurja in na začetku sem bila precej zmedena, ker nisem razumela plana tekma (nemški jezik, ki ga ne govorim) inmi ni bilo jasno na katerem parkurju tečem. Poleg tega vedno pridemna tekmo, parkur še postavljajo, ptem si ga vsi ogledajo in tečem med prvimi. Tu pa so pred nami tekli že veterani, pa potem Large, potem smo imeli šele mi ogled in tek. NO saj potem sem dojela in ugotovila, da je pravzaprav fino, če gledaš parkur kako ga tečejo že pred ogledom. Ga potem na ogledu že znaš in samo detaile porihtaš.
No, agility je ben tekel odlično, hitro, brez napak. Tudi jaz sem se trudila, da sem tekla lepo, kot je treba ne kot kakšna puklasta babica. Drugi tek je bil precej pozno in Ben je bil že malce zmatran, tako, da je šel precej bolj počasi. Ampak vseeno brez napak, tako sva bila na koncu tretja.


na tekmi smo srečali enga od Elinih mladičkov, Fleko. Mi je všeč, ker je precej Nikici podobna, teče tud super :) in je full lepo obarvana.


Roland & Kira



V sloveniji bodo zdaj uvedli tak sistem, da bo najprej odtekla enka in potem dvojka in trojka. Sem se odločila, da bom tud Bena naučila cike in cape in se bom odvadla čakat ga, mogoče bo šlo potem bolje,ker bom pred njim in ga bom spodbujala da hitreje teče. In mogoče je res že čas, da grem v dvojko z njim.

Skratka,hvala Metki in Rolandu, pa Kaji prav tako za čudovit vikend, čeprav z deževnim ponedeljkom. brez Amy, Kire in moje ljubice Ais seveda ne bi bilo isto. In nenazadnje niti brez Perota :)