BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

nedelja, 30. avgust 2009

Agility Selca


V soboto sva bila po res dolgem času na tekmi. Res sem jih pogrešala. Zjutraj je bilo vreme še precej obetavno, okoli devetih pa se je začelo oblačiti. A1 je odtekla svoj parkur še v suhem vremenu, potem pa se je stemnilo in dež se je ulil. Uboge dvojkice. Ob desetih dopoldne smo tekli pod reflektorji, ker je bilo tako temno. Potem se je dež umiril in vreme je bilo znosno do konca tekme. Še ena tekma je bila na Madžarskem in kar nekaj naših je šlo tja, ostali so manjkali ne vem zakaj, prijavljenih nas je bilo pod devetdeset, tako se je ta tekma končala rekordno hitro. Okoli pol treh. Benova teka sta bila oba odlična. kar žal mi je, da ju nisem posnela. V drugem teku je sicer imel 5 kazenskih pik zaradi faljenega vhoda v slalom, ampak sicer je bil hiter in uspelo nama je naresti nekaj lepih menjav. Prijeten dan, čeprav sem pogrešala agilitaše, ki jih ni bilo. Je bilo kar čudno, ko je bilo tako malo ljudi.

Prva agility tekma



V soboto je Nike prvič doživela vzdušje Agility tekme. Ni se kaj dosti ozirala na dogajanje okoli sebe, kar je dobro, vrišč je ne obremenjuje. Srečali sva dve sestrici, Shello, ki živi blizu Bleda in so prišli malo pogledat tekmo in Aisling, ki je še pri vzrediteljih. Male so me presenetile, ker so namesto, da bi se igrale renčale druga na drugo. Nike in Shella se mi zdita precej bolj dominantni od Aisling, Shella je še posebej ostra. aisling je pravzaprav precej mirna. Nisem še srečala ostalih dveh ampak s svojo izbiro sem res zadovoljna, sploh glede na to, da nisem bila čisto prepričana. Nike se je malo počasneje razvijala od ostalih v prvih tednih, ampak zdaj ne zaostaja nič za njimi. Je pa precej bolj drobna kot njene sestrice. Ne samo, da je bolj suha, na sploh so ostale bolj čokate. Ampak meni je mala konstitucijsko zelo všeč. Lepo je bilo videti še sestrice, nam bolj, kot njim samim =) .

ponedeljek, 24. avgust 2009

Nike 12 tednov

Ni kaj dosti za povedat. Nike počasi raste, se uči, veliko se igra, tudi med agility ovirami, da se jih navadi. Do sedaj sva se naučili tole: Ni slabo.

sobota, 22. avgust 2009

show skupina

Tole je sicer star posnetek prvega nastopa naše show skupine, ki pa si po mojem mnenju zasluži biti dodan tudi na tej strani.

ponedeljek, 17. avgust 2009

še mal na morčka


Po vsej verjetnosti smo preživeli še zadnji vikend na morju. Saj ne, da sploh ne gremo več, ampak zdaj se začenjajo tekme in zabave je konec. No ja, tekme res že zelo pogrešam zato se pač začenja samo druga vrsta zabave.
Nike je res lepa psička ampak nisem si mislila, da bo res pritegnila toliko pozornosti. Čisto vsak se je ustavil ob nje in jo občudoval, ljudje so jo slikali, celo mame z otroki so hodile k meni in prosila, če se lahko slikajo z njo. Kaj pa naj rečem 5 letnemu fantku, ne? Seveda ne, tako bo Nike zdaj v mnogih domovih. Smo se hecali, da bi lahko pobirala denar, tako, kot ljudje v kakšnih tretjih deželah, ki pobirajo kovančke, če jih turisti slikajo. Ampak resnici na ljubo, seveda mi je bilo všeč, da ljudje tako občudujejo mojega kužka. Ben ne pritegne toliko pozornosti s svojim videzom, jih pa s trikci. Običajno ljudstvo je vedno navdušeno, ko kaj trikcava. zanimivo je, da se jim skoraj nikoli ne zdijo zelo posebni trikci, za katere se jaz tudi cel mesec ali celo več trudim, so pa čisto navdušeni nad enim give me five.

torek, 11. avgust 2009

Slovenija, moja dežela

Ker je Nike majhna ne moremo hoditi v hribe. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo doma. Brez moje gorenjske ne morem zato sem se v petek z največjim veseljem pridružila Bubllu in njegovi Mojci, Phebe, Maji in Urošu na izlet v Bohinj. Uroš je posnel nekaj čudovitih fotk in mi dovolil, da jih ukradem in napopam v blog. Hvala Uroš.



Photo by: uroš Modlic (www.foto-modlic.si)

V soboto smo šli za spremembo na dolenjsko. Ni moj najljubši konec Slovenije, pa smo se imeli ob Krki vseeno lepo.

Dve riti ob/v Krki

Prvotni plan je bil ostati cel vikend ampak ker nismo si nisem mogla pomagat in sem svoja divjaka v nedeljo spet peljala v Bohinj.

Prijeten vikend in komaj čakam že naslednjega ker gremo na morje. Jah kamorkoli grem, na koncu se vse konča ob vodi z metanjem kamnčkov, ki jih lovi Ben in Nike, ki ga preganja s kopnega. Nike ima za sabo nekaj poizkusov čofotanja ampak zaenkrat je voda še ne mika. Tudi sicer je pravo nasprotje Bena. Malo je zmrznjena in se, če se le da, nastavlja soncu, medtem, ko se Ben raje skriva v senci.

Da ne bom preveč pogrešala hribov greva jutri z Benom vsaj na šmarno, Nikec bo pa počakala doma, da bova imela midva malo časa samo za naju.

sobota, 08. avgust 2009

socializacija

Nike nič ne šparam. Moje življenje je v gibanju, nikoli nisem pri miru, kar naprej hodim naokrog in najbolje je, da se Nike takoj privadi na takšno življenje. Seveda imam s seboj vedno boks, kamor gre lahko spat, ko je utrujena, ampak je vseeno povsod z menoj. Tako je že bila na morju, na Iški, kamor se hodimo kopat, ko nimamo veliko časa, na treningu agilitya, na plezanju, v Bohinju,...

Zadnjič smo jo peljali na socializacijo v mesto. Najprej je bila malo zmedena in prestrašena med vsemi tistimi nogami, vendar se je hitro vživela in potem je šla ovohat marsikaterega mimoedočega. na splošno je malce previdna in predno se poda v akcijo malo preveri teren, ampak, ko vidi, da je vse ok, je nič več ne ustavi. Najbrž mi ni treba posebej povdarjat kako ponosna sem bila, ko so jo vsi občudovali in sem za seboj poslušala vzdihljaje >>O lej kok luškan kuža.<< in podobno.
Poleg socializacije se tudi pridno učiva. Nekako se mi zdi, da je čisto v redu, če dobi kakšen obrok tudi iz posode, ne le s klikanjem. ampak, ker je tako navdušena, ko nekaj dela in ker mene tako navdušuje, kako hitro se uči, se moram kar prisiliti, da ji dam kakšen obrok tudi kar tako.

nedelja, 02. avgust 2009

privajanje na skupno življenje

Nike se je že popolnoma privadila na nov dom. Non stop je prilepljena name, kar mi je seveda všeč. Ben jo je že kar dobro sprejel. danes sta se cel dan igrala. Mislim, da bo počasi pogruntal, da je mala zgaga tudi za kaj koristna. In mala zgaga ima res veliko energije. Kar me seveda veseli. Cel dan je skakala naokoli in šele pozno zvečer padla dol. Se pa mala tudi pridno uči. Kliker je že dojela in se zdaj uči odlaganje v sedi, da bo lahko potem pozirala. Včeraj nas je Nathan slikal in je rekel da nas ne bo več, dokler mala ne bo znala sedeti pri miru, ker je kot živo srebro, nikoli pri miru. Sva vzeki zares in se začli takoj učit. Ne, ne, šala. Ampak učiva se pa zares zdaj to. Je treba takoj začet.



yes, she is a parson