BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

sreda, 29. september 2010

REVIJA MOJ PES


Nekajkrat se je kakšna naša slikica že pojavila v reviji Moj pes. Lani sem napisala članek o trikcih, notri je bil tudi prispevek z lanskega otroškega bazarja, kjer smo nastopali.
Zdaj pa smo dobili redno rubriko. Z nami se lahko zdaj potepate tudi tako, da v reviji berete rubriko "Potepanja s psom".

ponedeljek, 27. september 2010

More More


Pa smo šli, malo na morje, končno tudi mi. Bilo je lepo, slano, sončno. Kopali smo se VSI! Voda je bila super. Spoznali smo super luškanega staforda Dina, h kateremu se bomo najbrž še kdaj vrnili, ali pa nas bo on prišel pogledat v Slovenijo. (Ben ni tako navdušen nad njim kot jaz, Nike pa prav, da bi lahko bil ok). Skratka preživeli smo še en lep vikend v dobri človeški in pasjji družbi. Tule so pa dokazi...

















petek, 24. september 2010

Nike se trže

Ustvarila sem pošast.
Nike se trže, že več dni. Zjutraj, zvečer, pred sprehodom, po sprehodu, ves čas!
Priznam, da jo dražim in spodbujam. Ker mi je crknil avto že cel teden nisva bili na agilityu. Komaj čakam, da grem v ponedelejk sprobat kako se bo tam obnašala. Da vidim, če jo bo trgalo tudi tam.
Meni je super, sprašujem pa se, potrebujem morda še enega parsona, da ji bo kos ;)
Metka, kaj praviš ;)
hec, šala, potegauščina.



Čez vikend pa, po dolgem času na morje. se veselimo!!

nedelja, 19. september 2010

BASOVIZZA


V Italiji še nismo bili na tekmi, pa smo šli. V italiansko Basovizzo. Ko smo prispeli tja nas je čakal dež in močna burja. Malo smo morali počakati, da so se razmere izboljšale. Okoli desetih dopoldne se je veter le toliko umiril, da tekma ni odpadla. Parkurji niso bili ravno najlažji. V jumpingu je bilo nešteto možnosti, da gre pes na kako drugo oviro, kot je mišljeno. Ker se mi je zdelo težko, sem stvar vzela resno in jumping sva z Benom izpeljala popolno. Z nekaj obračanji stran od sebe, na kar sem še posebej ponosna, brez napake in z navdušenjem. Bena sem vzela iz boksa in ga privezala na ograjo, ter pustila, da rata malo nervozen in si želi k menni. Je kar dobro izpadlo. Precej navdušeno je tekel. Kljub vsemu, nisva bilanajhitrejša in sva bila tretja. Agility pa je bil čisto nekaj drugega. Malo sem bila pozna in nisem imela časa niti pokazat Benu, da je v žepu zanj hrenavka. Samo odvezala sem ga z ograje in tekla. Pravzaprav je glede na to tekel vseeno dobro. Imel pa je nešteto izogibanj. Že takoj je šel mimo prve ovire, uspela sem ga spravit nazaj, ne da bi skočil, čez hop z napačne strani. Potem si je zamislil, da bi šel raje na palisado, namesto v slalom. Uspela sem ga le priklicati in potem sva mela še eno izogibanje. Skratka, začela sva katastrofalno. Ko pa se je enkrat zalaufal, je potegnil in drug del agilitya je odtekel super. Tako, da mu ta tek priznam, kljub slabemu začetku. Tu sva imela 15 kazenskih točk. Ker pa so se ostali diskvalificirali sva bila druga, prav tako sva bila druga tudi v skupnem seštevku.
Italiani podeljujejo pokale za uvrstitve vsakega teka posebej in skupnega seštevka, tako sva domov odnesla kar tri pokale.

PO tekmi smo šli na sprehod z Nino, njeno setro in Malim Benom. Proti škocjanskim jamam. Štartali smo ob reki Reki. Poti nismo mogli prehoditi, kot smo načrtovali. Ta vikend je v Sloveniji res močno deževalo in poplavilo pol Slovenije. Močno je poplavilo tudi Ljubljano. Vič, Barje, ti deli so pod vodo. Reka Reka ni poplavila močno, je bila vseeno tako narasla, da je gladina vode pokrivala pot, tako smo mogli smer spremeniti. Vseeno smo imeli lep sprehod in preživeli nasploh lep dan.

kako Nike uči ena ruvanja

nedelja, 12. september 2010

ŠE ENA NEDELJA PAČ...











...PA VENDAR TAKO POSEBNA.

Že v petek je Ben pokazal, da ni nastopaški tip. Pripravila sem izdelan nastop, v katerem pa Ben ni hotel sodelovat. Potem sem pač improvizirala. Nekako je šlo. Popoldne sem bila jaz manj nervozna, saj ni bilo publike, ki je bila zame pomembna in je bila tam dopoldne. Nastop je bil tako malce bolj gladek. V soboto sem se počutila slabo, celo noč sem smrkala in sem šla na bazar z malce odpora, saj bi raje počivala. Pa sem si mislila, tiste pol urce bom že zdržala. Popoldne Ben ni hotel delat nič več, poznalo pa se je tudi Nike, da ima dovolj betona, vročine in gužve. Zato sem nastop omejila na nekaj trikcev in čohljanje. Tokrat sem se tam zadržala malce več, saj nas je prišla pogledat Alanina družia, ki kužka zelo pogreša, tako smo kar dolgo posedali tam, klepetali in čohljali kosmatince.
Ker je bilo Benu in Nike že v soboto dovolj nastopanja sem razmišljala, kako le naj to izpelem dvakrat še v nedeljo?? In sem prepričala, svojo drago kolegico Nino, da pripelje malo malega Bena s primorske naokrog. Nina, njena sestra Maja in mali Ben so se nam je z veseljem pridružili na bazarjevem cirkusu.

V NEDELJO PA...
Mali Ben je potem v prvem nastopu zažigal.Po štirinajstih dneh se je z dopusta vrnil tudi ZZ in prišel na bazar še on. Potem smo šli malo naokol po bazarju, ko me je razveselil telefonski klic. Presenečenje! Šest prekmurcev nas je čakalo pred našo hišo. Seveda smo se izstrelili z bazarja in se podvizali domov. Šli smo na kratek sprehod, potem pa so nas šli prekmurci spodbujat na zadnji nastop na bazar. Tudi Kira si je močno želela nastopat. Kako le naj jo zavrnem. Nekaj trikcev sem tako naredila tudi z njo in šele zdaj spoznala njen karakter in to, kaj Metka misli, ko reče, da je Kira miren kuža, ki se ji strga, ko je treba delat. Res je utrgana. Če bo še kakšen 4fun in bojo prekmurci tam, sigurno prosim Rolanda, če mi jo posodi za kak krog. Ma res je full dobro delati z njo. Komajda sem jo vrnila. Ti parsoni so res zakon. Vsak tako svoj in drugačen. Vsak posebej me navdušuje s katero od svojih lastnosti. Zaljubljena sem v vse. Enostavno najboljši so!!!
Najboljši pa so tudi moji prijatelji in ni lepšega, kot preživeti nedeljsko popoldne v njihovi držbi.

petek, 10. september 2010

VSE NAJBOLJŠE BEN


Kot bi bilo včeraj, se spominjam dne, ko sem zagledala skuštranega in zanemarjenega psička, ki je kar odšel z menoj domov. Pa vendar, kot, bi bil z menoj že od nekdaj. Kuža, ki me je toliko naučil, o kužkih, pa potrpežljivost in vztrajnosti. Čez hribe in doline sva šla, da sva prišla do tu kjer sva.

Bena imam neskončno rada, čeprav mi povzroča sive lase. Pa vendar je v njegovih očeh poseben čar in veliko ljubezni. Kljub vsemu, je še vedno najbolj srečen, če ve, da ga čaka kos sočnega mesa. Da bi bilo teh kosov še in še. Vse najboljše moj sladki Ben.

sreda, 08. september 2010

OTROŠKI BAZAR 2010



Lani je bil odziv na nas dober, zato smo letos spet tam. Sicer v malo manjši zasedbi, kot lani, pa vseeno.

Na ploščadi:
V petek 10.9.2010 10.00-10.30
in 17.30-18.00
soboto 11.9.2010 11.00-11.30
in 16.00-16.30
nedeljo 12.9.2010 11.00-11.30
in 15.00-15.30


SE VIDIMO ;)

nedelja, 05. september 2010

Zelenica

Na Zelenico sem se povzpela nekajkrat že pozimi, zdaj pa sem si jo želela videti tudi brez snega. Uro dolg vzpon ni ne vem kaj. Vrh je pokrivala megla, pa se nismo dali motiti, kjub temu, da bi bili seveda veseli sonca. Ko smo prispeli do koče smo hoteli iti naprej, še malo podaljšati izlet. Ena od poti, po kateri grem navadno pozimi je bila v megli popolnoma, zato se nismo odločili za to možnost. Raje smo jo ubrali proti izviru Završnice. Megla nas je sicer spremlajala ves čas, vendar malo manj gosta inmalo višja. Še sreča, da je nam je le ta spremenila prvotne načrte, saj smo odkrili zares pravljično lepoto planote Zelenica še z druge strani in čudovit izvir, Završnice, potoka, ki komaj nekaj metrov po izviru spet ponikne. Zdaj je megla ovirala možnost, da se usedemo in uživamo v lepotah te planine. Zaradi vlage v zraku je bilo namreč kar precej hladno. Sapo nam je vzelo novo odkritje, z določenih mest, se med hribi vidi razgled na blejsko jezero. Vendar moraš za to res stati na pravem mestu. Toliko lepote in čudes narave, da se je res težko vrniti v sivi beton.

Pravljica na Zelenici...









sobota, 04. september 2010

Tekma-krim 2010

Danes zjutraj sem prišla na tekmo čisto normalno, kot vedno. Prijavila sem Bena, potem pa se nisemo mogla upret in sem vprašala, če lahko telmujem z Nike kot predtekmovalka. Slaloma še ne zna, zato se nisem prijavila. Ne zdi pa se mi nič narobe, če greš probat, tudi če kakšna ovira ni izdelana. Če gre res za eno oviro, ki jo pač izpustiš, druge pa tekoče teče... Tako sva se torej prvič, neuradno preizkusili na tekmi. Bilo je kar cool, komaj čakam, da se naučiva tale slalom in začneva zares tekmovat. Ampak ker so v letošnji sezoni tako ali tako samo še dve tekme,imam časa na pretek, da dotreniram to in še kaj. Zanimalo pa me je kako se Nike obnaša na tekmah. Ne vem kaj sem pričakovala. Bilo pa je super, kljub nedaljnim neljubim dogodkom.



Ko sem zaključila jumping z Benom, ki je bil tudi super sta k meni prišli sodnici in mi poveddali, da bom z Benom diskvalificirana, ker v isti kategoriji ne smeš biti predtekmovalec in tekmovalec. Butasto pravilo, ki ga ne razumem. Res mi ni jasno v čem je fora ampak ok. Sem nekako sprejela. Potem je prišla Eva in znorela, da tega nebi smeli naredit, ker so mi oni dovolili tečt in nisem jaz kriva, saj mi ni treba vedet pravilnika na pamet. In to je res, zakaj pa je sodnik, kot za to, da se pozanima, preden mi dovoli, da tečem kot predtekmovalka. Nisem oseba, ki bi se kregala, mi je pa žal, da ni bilo Rolanda na tekmi, da bi se kregal namesto mene :). Tudi on je ponorel. Skratka Ben je bil v jumpingu zaradi tega diskvalificiran. Ampak ker je šel potem v agilityu v napačen tunel in bil prav tako diskvalificiran se res nisem preveč sekirala zaradi tega. Mimogrede, tekel je odlično in z veseljem, kar me navdaja z večjim zadovoljstvom kot kakršnakoli uvrstitev. Ampak to vseeno ni prav, ker je res, da sem vprašala za dovoljenje dve sodnici in dve organizatorki tekme, pa nobena ni preverila, če ustrezam kriterijem. Vprašale so me le za Nikina leta, ki pa jih tudi niso preverila inbi se lahko gladko zlagala. Ne mislim delati scen okoli tega tudi zato, ker bi znali v bodoče raje zavračati vse predtekmovalce, kot jih preveriti. Čeprav bi bilo to kljub temu bolje, kot, da te potem doleti tako neprijetno presenečenje.

petek, 03. september 2010

Samca ali samico?


foto by: Blayo san
Ker se mi večkrat kakšen vzreditelj potoži, da je strašansko veliko zanimanja za psičke, za samčke pa mnogo manj, sem se odločila, da napišem nekaj besed o tem. Ne morem zagotovo trditi, nočem vplivati na kogarkoli, samo nekaj svojih izkuženj bi rada povedala.
Kako se odločiti za spol, kaj je boljše? Iz mojih izkušenj lahko rečem le, da je popolnoma vseeno. Razlike med samcem in samico praktično ni. Seveda je nekaj bioloških. Samica se dvakrat na leto goni, samec pa veliko markira in ga sem in tja medejo goneče se psičke. Ker sem zagovornik kastracije in sterilizacije psov, ki niso za razplod v primeru tega posega razlike ni več popolnoma nobene. Če se torej odločate za psa, vam je do tega, da vzamete psa določenih staršev, pa so ostali samo še samčki., vi pa si želite samičko...lahko čakate do naslednjega legla, moje mnenje pa je, da si lahko mirne vesti premislite in vzamete samčka.

Razlika v dominantnosti: Primer našega legla; Prav tako prijazen, kot vse psičke je samček. Njegov lastnik nima nobenih težav z dominantnostjo, večinoma se podreja. Najbolj dominantna v leglu pa je ena od psič, veliko bolj dominantna od samčka.
Tudi pri nas doma bi lahko rekli, da Nike dominira Bena, mene pa ne poskuša dominirat ne en, ne drug. Torej, se nebi dalo reči, da so samci dominantnejši od psic. V vsakem primeru lahko dobimo nevzgojenega, dominantnega psa, če ga ne znamo pravilno vzgojiti in tu spet povdarek, da je treba z vsakim psom v šolo in dobimo dobrega pasjega spremljevalca, ne glede na spol.

Kako sem se jaz odločala za spol?
Ben je bil pač psiček, ki mi je bil v zavetišču všeč, je ogrel moje srce in vanj sem se zaljubila. Vseeno mi je bilo, kakšnega spola bo moj kuža, samo, da bo kuža. Drugače je bilo pri Nike. Za psičko sem se odločila samo zato, ker Ben slabo shaja z ostalimi samci. Vendar, če bi mogla izbirat med tem ali imam samca parsona poleg Bena ali ga sploh nimam, bi se z Benom že nekako zmenila, da bi se malo umiril.

Še ena odločitev, zakaj je bolje imeti psičko kot samčka...Če doma že imate eno psičko, ki ni sterelizirana in niti samca ne želite kastrirati je bolje imeti dve psici, da je manj komplikacij zaradi gonitev in nezaželenih brejosti.

Torej, če nimate še nobenega kužka je popolnoma vseeno kakšnega spola je, važno je, da ima štiri tačke, smrček, ušesa in rep, ki čim več maha.

sreda, 01. september 2010

Včerajšni izlet na Gradiško jezero s Petro, Veni, AC in Blayotom...Več v oktoberski številki revije "Moj pes"







Slike by: Blayo San
Frizura, Petra in Ben by: Simona ;)