BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

sreda, 29. avgust 2012

Zadnji dnevi počitnic v Preddvoru


Poletja še ni mimo, naše poletne počitnice pa se končujejo. Zadnji dan smo tako preživeli res prijetno. Na našem najljubšem koncu Slovenije, na gorenjskem. Kopali smo se v jezeru Črnava v preddvoru. To je še en tak kraj, kjer niso povsod izobešene table, da se pes ne sme kopati v jezeru. Lahko se in nihče nič ne teži. Poleg tega so psi dovoljeni dobrodošli tudi v hotelu ob jezeru, sem prebrala na njihovi spletni strani, kjer je to celo podčrtano. O prelepi okolici pa tako ali tako nimam zgubljati besed. Navdušena sem. Že komaj čakam, da bom tja zvlekla vse ljudi, ki se mi bodo pustili.
Edina škoda je, ker se na ta kraj nisem spomnila prej.













In seveda sem že nekaj dni kasneje res tja odpeljala svoja najmlajša prijatelja Jerco in Urbana in seveda njuno Bibo. Kljub malce hladni vodi smo pogumno plavali, celo Urban.


















četrtek, 16. avgust 2012

Pasji mladiči

Na deževen dan, ko sem prebrala pol knjige, pospravila stanovanje, psa spita, utrujena od včerajšnjega pohajanja, mi je bilo tako dolgčas, da sem iz neznanega razloga, odprla spletno stran Bolha.com. Začela sem brskati po oglasih za živali. Tega nisem še nikoli počela in raje tudi nikoli več ne bom. Ker me preveč razburja. Koliko ljudi oddaja in prodaja pse, čistokrvne, brez rodovnika, starše pa lahko vidiš, ker sta oba domača. In parjena najbrž načrtno. Zakaj pa nimata rodovnika? Ker ljudem ni do tega, da bi naredili vzrejno dovoljenje? Hja... Saj ne rečem, tudi vzrejno dovoljenje je kar lahko dobiti, tako, da se človek skoraj lahko vpraša, zakaj bi ga pa res sploh imel? Potem pa se prodajajo rodovniški Parsoni, nihče pa jih ne kupi, ker so na Bolhi cenejši Jacki, pač brez rodovnika. "Kdo ga pa rabi, saj ne bomo hodili na razstave?" Najbolj zanimiv oglas, ki sem ga videla pa je bilo prodajanje mešancev med eno in drugo pasmo, očitno mešanci, za 100€. No ja, če ljudje to kupujejo ...
Po drugi strani pa poznam primere rodovniških psov s toliko težavami, da včasih res razumem, ko si kdo misli, kako je res brez veze, da ima pes rodovnik.

Saj se je za vprašati kje sploh kupiti psa? Tudi tisti, ki imajo rodovnik, niso nujno zdravi, še manj socializirani tako, kot bi mogli biti.
Za tiste, ki jim je vseeno, kaj bojo dobili in so se pripravljeni spopasti z vsemi morebitnimi zdravstvenimi in karakternimi težavami, ki jih prinaša pes "sumljivega" izvora, še vedno priporočam posvojitev psa iz zavetišča. Če želi človek kaj vedeti o psu, posvoji kako leto starega. Tako ve koliko bo pes velik in kakšen karakter ima. Poleg tega se mu ni treba ukvarjati z učenjem sobne čistoče in podobno. Plača prispevek za cepljenje zavetišču in to je to.
Tisti, ki kupi čistokrvnega psa, brez rodovnika, je po mojem mnenju zelo nespameten. Pes, ki nima rodovnika je uradno mešanec in bi moral biti zastonj. Stroški prvih dveh mesecev za leglo, bi morala biti kazen za lastnika pasje mame, ker ni poskrbel, da se nenačrtovano leglo ne bi zgodilo.

Če si človek želi določene pasme, pa bi moral zelo dobro izbrati in se pozanimati kje psa kupi. Razumem, da se vsi ljudje ne spoznajo na to, na kaj morajo biti pozorni. Sama se zato obračam na koga, ki psa iste pasme že ima in se pozanimam kje so KVALITETNA legla z zdravstvenimi testi in primerno socializacijo ter primernim karakterjem staršev.

Nakup psa ni nakup kilograma paradižnika, ki ga opravimo mimogrede. O nakupu se moramo pozanimati, razmisliti, poizvedovati... Življenje s psom si moramo zamisliti tudi čez deset let, ker ga bomo takrat še imeli. Predvideti morebitne spremembe, menjavo stanovanja, službe, partnerja, povečanja družine z otroci,... V vse te misli moramo vključiti tudi psa, še preden ga kupimo. S tem se izognemo številnemu oddajanju psov zaradi pomanjkanja časa. Tudi sama časa preteklo leto nisem imela obilo. Pa svojih psov nisem oddajala. Odpovedala sem se čemu drugemu. Tako sem se pač odločila, preden sem psa kupila.

Bodimo odgovorni, ko psa kupujemo in takrat, ko se naša psica goni in razmišljamo, da bi eno leglo mogla imeti. Ni potrebe. Vse preveč psov, ki že živijo, išče domove. Zakaj bi dajali na svet nove mladiče, ki jih nihče ne bo hotel imeti. In pazimo na našega samca, da se ne klati prosto naokoli in nadleguje domove ljudi, ki imajo goneče psice. Naj se ne pari prosto po vasi.

Naše živali so naša odgovornost in ta ni majhna!!

sreda, 15. avgust 2012

Roblekov dom

Po dolgem času smo spet odšli malo v hribe. Vročina je že precej manjša, sploh na malo večji nadmorski višini. Zato naslednji pohod planiramo že ta vikend. Jupi. Včeraj smo šli na Roblek. Od Tinčkove koče. Pot je kar precej naporna, sploh če si malo zakrnel. (celo označena kot bol naporna) Obstajajo tudi druge poti, ki so bolj "normalne" ampak mi si pač takšne ne znamo izbrat. Očitno. Tako smo gor, še huje je bilo dol, hodili po nekakšni mešanici melišča in zemlje, ki precej drsi, zato je bila hoja navzdol še bol naporna kot gor. Poleg tega pe je vse skupaj še precej strmo. Nikakor ne priporočam družinicam in tistim z manj kondicije. Vzpon torej priporočam po kakšni drugi, manj naporni poti. Jaz sem bila kar precej utrujena in poti nisem nadaljevala na Begunjščico. Jo bom kdaj drugič, ko bom nabral malo več kondicije oz. bom šla do Robleka po kakšni manj strmi poti in se ne uničila že do tja.
Zlatko je seveda šel naprej na Begunjščico. Vračala sva se mimo Smokuške planine. Ker Zlatko še kar ni imel dovolj je šel še na Vrtačo. Mi pa smo se medtem sprehodili do Zelenice. V hribih smo bili cel dan. Bilo je zelo prijetno. Vendar očitno res nimam nobene kondicije, ker sem bila uničena. Priznam. Na koncu smo se nagradili še s hitrim skokom v jezero Završnice.

torek, 14. avgust 2012

Nike vs Ammy


Primerjava tekov Nike in Ammy. Razlike skoraj ni. Nike je Ammy prhitela le za nekaj stotink.


nedelja, 12. avgust 2012

Alpe Adria Cup




Prvič v trojki sva se odrezali odlično. Upam, da to ni bila le začetniška sreča. Tako sva z Nike končno stali na stopničkah poleg mami Ammy in tete Kire. Celo na prvem mestu. Nisem se še hvalila a mami Ammy je na evropskem prvenstvu na Švedskem letos zasedla odlično 4. mesto. Ponosni smo nanjo in zato še toliko bolj, če lahko stojimo na stopničkah poleg nje.
Vsi naslednji teki sicer niso bili tako dobri, ampak tudi ti niso bili tako slabi. Razen jumpinga. Še dobro, sem in tja se mora zgoditi kakšen slabši tek, da me prizemlji. In kako bi bilo dolgočasno, če bi nama šlo res perfektno in ne bi imeli nič za trenirat. Zmagovalni pa je in je na ogled.
Poleg odličnih tekov smo preživeli res lep vikend.Tekma je bila namreč dvodnevna. Po dolgem času smo videli Prekmurce in Ais je s seboj pripeljala dva svoja mulca. ( D leglo)Enega, ki čaka na nov dom, ker so njegovi še na morju in ga pridejo iskat drug teden, drugi pa dom še išče. Mali je res zakon. Takoj bi ga vzela, če si ne bi prisegla in zabičala, da ne smem in ne rabim in ne morem imeti še enega psa in pika, klicaj.!.!.!


























Mali vragec po imenu "Amromeka Devil Inside" še išče novega lastnika. Mama je Ais, ata pa Peper. Ais ne teče agilita a njena mami Ammy ga, prav tako pa njena sestrica Nike. Agilitaš pa je tudi ata Peper. Kuža pa, kot sem že rekla, je tak, da bi ga takoj vzela domov. Očaral je še Nino, ki ni največja ljubiteljica terierjev.

bratska ljubezen



IN TO JE "HUDIČEK", KI ŠE NIMA DOMA

nedelja, 05. avgust 2012

Počitnice (kamp Menina)

Videti je, kot da letos samo ždimo doma. Ampak ni res. Vroče je in če nisi nekje ob vodi, v senci, se ne da živet! Tako preživimo kar se da veliko dni ob kakšni vodi. Največkrat ob kakšnem jezeru ali reki. Na "resne" počitnice ne gremo. Letos potujemo tako, da v avto vržemo šotor in se utaborimo na vrtu kakšnega prijatelja. V hribe ne hodimo, res je prevroče. Jih pa močno pogrešamo. Če povem po pravici komaj čakam, da bo poletja konec. Prosta sem in lahko bi šla marsikam, pa se mi zaradi vročine ne da. Enostavno preslabo jo prenašam! Poleg vrtov, na katerih kampiramo smo šli ta vikend končno pogledat kamp Menina ob Savinji. Jezero v kampu je bilo sicer videti precej večje, kot se je potem izkazalo da je, a smo se v njem vseeno lahko zelo prijetno ohladili. Kamp je zelo prijazen do psov. Mislim, da se mi je prvič zgodilo, da nisem nikjer videla nikakršne prepovedi za pse. In kopajo se lahko v jezeru na glavnem kopališču, med vsemi ostalimi kopalci. Seveda smo bili uvidevni do drugih in smo poskušali zavzeti kar se da malo prostora. Nikomur pa nismo šli v nos in nihče me ni opozarjal, da se psi tam ne smejo kopati. Ko pa sem se kasneje sprehodila še malo ven iz kampa sem našla tamkajšnje kinološko društvo, ki me je navdušilo s svojo velikostjo in urejenostjo. Mislim, da bi bilo super, če bi bila kakšna tekma kdaj tam. (podobno je tudi ob Velenjskem jezeru, tudi tja bi šla z veseljem na tekmo ali kar tako seveda.) Nisem se mogla upret, da nebi šla na vadbišče narediti nekaj trikcev in vaj poslušnosti. Agilit ovire sem tokrat pustila pri miru. Zadnje dni smo kar veliko trenirali in sem se odločila, da dam Nike teden dni počitka, saj je bila zadnjič na treningu kar precej brez volje. Naslednji vikend gremo na tekmo v Avstrijo. Komaj čakam! Tukaj pa je nekaj slik z Menine. Žal so precej slabe, ker je fotoaparatu "crknil ostrilec". Zato tudi ni drugih slik letošnjega poletja. Čakam nov fotoaparat.