BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

nedelja, 26. februar 2012

Amromeka družinica

Amromeka družinica se veča in veča. Tako mladički odhajajo na vse konce in kraje. Z lastniki prvega legla smo kar precej povezani in smo kot mala družinica, medtem ko je z vsemi ostalimi težko imeti stike. Nekaj pa jih le imamo. Tako smo se v zadnjih dneh družili s kar nekaj Amromeka psički in kmalu obiščemo še kakšne izmed njih. Zadnjič smo bili na sprehodu z bodočo agilitašico Baloo.


in kot že tolikokrat smo bili na sprehodu s Sheilo.


Danes pa smo spoznali mlajšo Nikicino pol sestrico Cally. Cally je še en super parsonček. Pogumna, nič je ne obremenjujejo drugi kužki. Kljub temu, da se je najprej igrala z nekim mimoidočim kužkom ga je takoj pustila, ko sem jo vabila v igro z mano in se je raje igrala z mano. To pri kužku cenim. Ves čas mi je visela na rokavu. Super karakter. In tudi simpatična je, z njenimi lisicami smo jo že prvi teden preimenovali v kravico. Joj, zadnje dni je bilo toliko mladičkov okoli mene, da sem ćisto raznežena in bi skoraj še jaz kakšnega imela. Ampak brez skrbi, ne bo se zgodilo!



sreda, 22. februar 2012

Pustno rajanje

Torek je bil v znamenju pusta. Ljudje so rajali vsepovsod, rajali pa so tudi otroci v podutiškem župnišču. Povabili so me, da bi jih zabavala in naučila kakšen ples, ker to v sklopu svoje službe pač počnem, poleg mene, pa so zraven povabili, da pokažeta kaj znata tudi Ben in Nike. Kot po navadi so šli zraven tudi Nina, Mali Ben in Winnie. Winnie ni nastopala, se je pa malo socializirala in bila je prav pogumna. Gruča otrok je ni kaj dosti motila. Res pa je, da so bili otroci izjemno pridni. Sede so gledali predstavo, kužke pa so božali le, ko sva jim to dovolili. Slikce so morda malo slabše kvalitete a vseeno simpatične.






sreda, 1. februar 2012

Koroška in gradovi kralja Matjaža

Spet smo se odpravili v dolino Tople in spet preživeli tam enega najlepših vikendov. Ta vikend so se pod Peco gradili gradovi kralja Matjaža, ki se gradijo vsako leto. Pride preko sto skupin in gradi vse mogoče skulpture iz snega. Tudi mi smo pridno gradili. Jaz sem sicer bila bolj arhitekt in idejni vodja, sem pa imela dve odlični gradbeni skupini, ki sta moje ideje odlično udejanjili. Nikicina tačka se je zacelila in je tako lahko uživala na snegu, ki je prekrival dolino Tople. Snega drugje ni in ni. Kljub temu, da so temperature dokaj nizke ni nobenih padavin. Ne vem od kje, toda tam je sneg dejansko bil. Za gradnjo gradov so sicer naredili umetnega, a tudi naokrog je ležalo dovolj snega, da smo si v nedeljo, ko so bili gradovi že zgrajeni, privoščili zasluženo sankanje. Nike je bila navdušena, saj je pol dneva lahko preganjala sankače, sankala pa se je tudi sama. Odkrila je kako zabavno se je po snegu spuščati z, za to namenjenim, velikim krožnikom. Ben pa je kot ponavadi tekal sem in tja in lajal in laja. Pri Topli in "naši" kočici mi je všeč ravno to, da je na samem in daleč naokrog ni nikogar. Tako lahko zjutraj vstanem, odprem vrata in psi se lahko po mili volji podijo okoli bajte, saj nimajo kam it in ni možnosti, da bi koga motili. Ko sem se vozila tja, naložena s sankami sem si milila kako optimistični smo, da vlečemo sanke s seboj. Pa smo jih potem kar dobro izkoristili. Kot ponavadi mi je bilo neskončno žal, ko je prišla nedelja zvečer in smo se morali vrniti v realno življenje. Kako lepo bi bilo, ko bi lahko kar še malo ostali, ko bi zapadlo neskončno veliko snega in bi nas zamedlo in nebi mogli nazaj domov. Vsaj za en teden.


GRADIMO...



TUDI NIKE POMAGA



KONČNI REZULTAT


OSTALE SKULPTURE






IN NA KONCU SLEDI ZABAVA