BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

nedelja, 10. junij 2012

Agility Zagorje

Zmenili smo se, da bo čez vikend lepo vreme, pa je nebo obljubo prelomilo in nam namesto sonca v soboto poslalo obilo padavin. Tako smo se med teki stiskali v šotorih in se pritoževali čez prelomljeno obljubo. Kljub temu, da smo mu jasno povedali, da mu zamerimo in ga ne maramo, je vreme kljubovalno sodelovalo pri tekmi. Ko so postavljali parkur in smo imeli oglede je dež ponehal ali vsaj manj padal. Ko pa smo začeli teči je spet začelo močno deževati. Napovedovalca sploh nebi potrebovali. Dež je jasno napovedal, kdaj se je začela tekma. Mladost je norost. Tekma je trajala dva dni. Kljub temu, da je Zagorje relativno blizu Ljubljani in bi se lahko odpeljali domov, nas je peščica ostala tam. Spali smo kar v avtomobilih. Kangoo je super, poleg vsega prostora za prtljago nudi tudi možnost za popolnoma udobno prenočitev. Zaradi bližine doma pa se je večina vseeno vrnila. Tekmovalcev v agilityu je veliko. Normalno je, da se člani istih društev držimo bolj skupaj. Z ostalimi agilitaši tako spregovorimo sem in tja le besedo ali dve in jih pravzaprav sploh ne poznamo, kljub temu, da se redno videvamo, soboto za soboto. In da ne bo pomote, z veseljem bi preživela večer s svojimi agilitaškimi prijatelji, a ker je večina odšla domov je bila to odlična priložnost, da smo se družili tudi z ostalimi agilitaši in jih malo bolje spoznal, za kar sem prav vesela. Zabavali smo se ob igri Activitya. Kaj pa drugega če sem bila jaz zraven :). In naslednji dan so z navijanjem pomagali k odličnem agility teku. Hvala novi prijatelji, lahko še kdaj :). V nedeljo zjutraj smo se sicer zbudili v oblačno vreme a vsaj deževalo ni. Počasi pa se je razjasnilo in ogrelo nas je tudi sonce. Moji agility teki pa... Ja, sem že mislila, da je Nike vsaj malo jasno kaj je cona pa jo je preskočila tako v soboto, kot v nedeljo. Presneta mala žival. Sem pa zelo ponosna na najin agility tek v nedeljo. Razen cone sva šli zelo dobro. Zaradi cone sva sicer imeli 5 kazenskih točk a čas je realen. Načeloma nisem obsedena s tem, da moram imeti najboljši čas od vseh in podobno. Pravzaprav mi je vseeno. Hotela sem samo psa, ki ga nebi bilo potrebno prosit da gre čez ovire, kot Benčka. Niti najmanj si nisem mislila da bo moj naslednji pes takšno nasprotje. Nike je puščica, ki samo leti čez parkur. Danes sva tako prehiteli prav vse v nivoju A2, S, M in L pse. Naslednjega za nama za več kot sekundo. Uau, seveda sem zelo ponosna na naju. Po letih boja s tem ali bom sploh pretekla parkur v standardnem času je to res nekaj posebnega. Ker nama je šlo tako dobro so mi malo prehitro zrasla krilca in se v jumpingu nisem toliko potrudila, kar se je poznalo. Dejstvo je, da moram teči z glavo in o vseh svojih potezah razmišljati in v vsakem teku posebej se moram potruditi in si ne smem misliti, da je kaj lahko in da bo šlo samoumevno. Ker, če o parkurju in svojih potezah razmišljam, potem ga odvodim tako, kot je treba. Včasih pa se mi zazdi, da je prelahko in mi ni treba preveč razmišljat in takoj vse skupaj rata "KAR NEKAJ". In še posnetek lepega teka, z drugimi se pa raje ne bom preveč hvalila.

petek, 08. junij 2012

agility trening





Tokrat sem na svoje tekanje po agility parkurju res ponosna zato o tem pišem tudi na blogu. Da ne bo poročil samo s tekem, jih dam nekaj tudi s treningov. Nike tako ali tako super teče. Je ravno prav pozorna in ravno prav vleče naprej, ima fokus in kar dobro posluša kaj govorim. In cone? Ena največjih agilitaških težav. Guga je odlična. Z malo doslednosti ji je popolnoma jasno, da mora ostat na coni, dokler ji ne dovolim it dol. S palsado, hvala bogu, nisva imeli nikoli težav, most pa... veliko muk a na kkoncu ji kar gre. Prepričana sem, da na dobre tekoče cone nekoliko vpliva tudi naravno gibanje psa. Čeprav je res, da mora pes v bistvu razumet kaj hoče človek od njega, je nekaj sigurno odvisno tudi od naravnega gibanja psa. Vsaj v tem kako priti do tekočih con. In če pogledam Parsone, ki imajo s tem res kar probleme, ima Nike precej lepe cone. Da sem ponosna nase pa poudarjam. Jaz sem namreč tista, ki vso stvar zaviram. Na hitro izgleda, da s svojim počasnim tekanjem za Nike. Pa pravzaprav sploh ne gre toliko za to kako hitro tečem, pač pa za to kje jo pustim in tečem naprej, kje jo pa čakam. In ker se med samim tekom težko nadziram in nisem imela občutka sem jo vedno čakala, kjer res ni bilo treba, čeprav se je meni zdela, da tečem. Zdaj pa počasi res dojemam v čem je trik in včerajšnji trening je že pokazal rezultate.
Ta vikend pa naju čakata kar dva dneva agilitya. KD Zagorje namreč organizira dvodnevno tekmo.  Upam,da mi o uspelo preteči kakšen tek brez napake. Zdaj bi bil pa res že čas. agility trening

ponedeljek, 04. junij 2012

malo agilitya

No po dolgem času sem spravila skupaj dva takšna teka, ki si ju upam objaviti. V bistvu sta bila precej lepa, celo cona je bila narejena na mostu, na gugi je bila pa prav šolsko čudovita. Samo štartala sem čudno. Nisem si ga tako zamislila. V bistvu sploh nisem nič mislila ko sem štartala in to me je stalo nule. Ampak preostali tek je bil pa res lep. Škoda. Pa drugič. Tudi jumping je bil lep. Se je pač vrnila v tunel od koder je prišla. Ostalo je bilo pa super. Če bo šlo tako naprej bojo prišle tudi prave nule. Naslednji vikend je tekma v soboto in v nedeljo. Sicer v Zagorju, ni ravno Avstrija, pa vseeno. Morda bova imeli tokrat več sreče oz. pameti.