BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

nedelja, 28. november 2010

naj sneži, naj sneži, naj sneži...

Sneg je pobelil našo prelepo podalpsko deželico. Super je, vse dokler ni potrebno prijeti lopate in skidati dvorišča in parkirišča. Ampak pustimo detajle. Raje uživajmo v zimskih radostih. Nike ima čudovit plašček, da je ne bo več zeblo v snegu. Takoj ko je zapadelo sem ga preizkusila. Ampak sem ga prvič narobe oblekla in se je ubogica komaj premikala, jaz pa sem gledala kako čudno ji stoji in kaj sem to spet kupila. In to ne prav poceni. Ja, Nike nosi oblekce. Ker jo očitno zebe in ker je moje mnenje, da kužki, čeprav v svoji osnovi imajo varovalni kožuh, prvo kot prvo niso vsi prilagojeni našim vremenskom razmeram. Tako kot Huskiji, Malamuti in podobni polarni psi niso vzrejeni za naša vroča poletja, tako nekateri psi niso vzrejeni za naše zime. Zato jih tu zebe. In potrebno jih je obleči. Kot drugo pa. Kuža ki živi v stanovanju je navajen notranjih 20, 25 stopinj, potem pa mora iti enako kot je oblečen notri na 20-30 stopinj manj. Mi nase navlečemo topel plašč, kuža ima pa kao dlako. Ja samo ista dlaka kot prej na toplem ne more enako funkcionirati na 30 stopinj manj. Zato je treba pač kužka obleči, sploh kratkodlakega. Nike je v plašču najprej stala pri miru in ni vedela kaj naj. Takoj, ko je imela plašček prav oblečen in semo jo spustila na sneg pa je nanj pozabila in uživala v igri s snegom.


Snega je napadlo že v petek. V soboto pa nas je poleg bele odeje razveseljevalo še sonce. Ker smo imeli nekaj dela nismo nikamor šli. Smo se pa sprehodili vsaj s 5rco in se na travniku pred hišo kepali s sosedi. Sem že kdaj omenila kako cool sosede imam. Te, ki mi pustijo da postavljam agility ovire na njihovem vrtu in te, ki pustijo, da tam nemoteno vadim, da na njihovem velikem vrtu šolam kužke ali se samo igram. Sosedovi otroci in zlata prinašalka Biba pa se mi pogosto pridružijo pri igri ali na kakšnem sprehodu. Takole smo se zabavali v soboto.





tam čez eni zidajo bajto, NIke pomaga. Neeeeeee, samo rov do japonske smo skopali

ojoj


Kako je pa kaj nad 1000m nadmorske višine? To smo šli preverit v nedeljo z Nino in malim Benom. Na Slivnico. Sonca ni bilo. Jaz sem kot vedno prinesla meglo,ZZ veter, Nina pa očitno padavie. Sneg je vedno močneje naletaval, na vrhu nas je precej prepihalo. Smo pa vseeno uživali. V snegu in kepanju seveda. Hribček je prijeten tudi za tiste z manj kondicije. Precej položen. Na vrhu pa nas čaka še eno prijetno presenečenje. Še en redkih hribov, kjer imajo v kočo vstop tudi kužki. Očitno so primorci k temu bolj nagnjeni kot gorenjci. Presneto, pa tako rada imam gorenjsko in gorenjce. Slaba stran tega je, da ima oskrbnik težave s pluženjem ceste do koče in bp zato koča do nadaljnega zaprta. danes je bil še v koči a je zaradi slabih vremenskih razmer hitel v dolino. Držimo pesti, da stvar čimprej uredi, ker je tako prijazen in si naše pešičke zasluži.


ja ja, je bla megla


sobota, 27. november 2010

še kaj mogoče?

mala Affi in naš očka Obi

Same slabe novice zadnje čase. Nikin očka Obi prihaja iz družine kjer še zelo aktivno lovijo. Pri lovskih psih je kaj takega pričakovati, pa je vseeno hudo. Včeraj je zaradi nekakšne bolezni, ki jo prinašajo divje svinje poginil Nikin očka Obi. In Nikicina polsestrica z njegove strani Affi. Upam, da res obstaja kje življenje nad mavrico, kjer se zdaj podijo skupaj z Alano.

četrtek, 25. november 2010

Tud ZZ ma novga kužka

Poskrbet je treba tud za hec. ZZ si je tudi kupil kužka. Ime mu je Čuro. Ker je še mlad je še malo poreden. Ko je bil sam doma mu je ZZ nastavil kamero. Pa poglejmo kaj je ušpičil...

ponedeljek, 22. november 2010

Agility seminar pri Polonci

Polona Bonač je imela ta vikend agility seminar. Udeležila sem se ga z Nike, Benček je medtem počival pri Silvotu. Seminar je sicer trajal dva dni, jaz sem se ga udeležila pa samo v nedeljo, pa je bil vseeno poučen. Recimo, da sem malo osvojila gibanje slepih menjav. Dojela, kako pomembno je, da že v naprej predvidiš naravno linijo gibanja psa in lahko tako prehitevaš in pomagaš psu iz ene ovire naprej, namesto nazaj. Uporabno!
V četrtek sem trenirala in je Nike preskakovala cone res konkretno. Ko sem hotela te njene skoke pokazati Poloni, da bi sizuacijo rešili je bila ena cona lepša od druge. Polona me je potolažila, da cone zna, da pa so občasni skoki pač vzeti v zakup in, da je bolje čim manj komplicirati okoli tega. No, pa ne bom. Slalom je bil v redu, do Prestranka ga bomo še malo vadili in bo. Pa še nekaj pomembnega, je povedala Polonca. Čeprav ni odkrila tople vode, pa bom vseeno mislila na to. Prva stvar je, da je enka v agilityu samo naslednja stopnja treninga. To je res. Resno tekmovanje se začne šele v trojki. Druga stvar pa je, kako zbijati tremo na tekmah. Citiram Polono: "Smo samo 3% norcev, ki se v vsakem vremenu po blatu in soncu ukvarjamo s svojimi psi." Hodimo blatni in strgani, vsaj jaz zgledam taka 80% svojega časa, skratka, agility ni resen šport zato take it easy!
Bom pa malo preizkusila naučeno tudi na benu če bo kaj hitreje tekel, če ga ne bom toliko čakala. Še enkrat, se vidimo v Prestranku in pazite se ;)




Z videom se je trudila Manca Mikec

sreda, 17. november 2010

TOKRAT SLABA NOVICA

Zares slaba, zares bedna. Ultrazvok je pokazal nič! Prav NIČ. :( . Mami Ammy torej decembra ne bo imela mladičkov. Čeprav je kazala znake brejosti in smo bili prepričani, da je, se je pokazalo drugače in vsi smo žalostni in razočarani. Roland in Metka seveda močno, še bolj pa najbrž kar nekaj morebitnih novih skrbnikov, ki so na mladičke že nestrpno čakali. Žal mi je za vse, še posebej za Kranjčane.

sreda, 10. november 2010

slalom, rrrrrrrrrrrr, jeeeeee

Zgodilo se je. Ne vem koliko mesecev sem porabila, da sem Nike naučila presnetih con in še ne vem koliko dodatnih mesecev, da je kočno naredila cel slalom. V parkurju, celo na iliriji. Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat...torej, ni bilo naključje. ZNAMO GA, ZNAMO SLALOM!!! Dobro, priznam. Zadnje čase nisem preveč pridno vadila, samo govorila sem, da ga še ne znava. Ampak včasih je treba stvar, ki ne gre in ne gre pustit, da se malo učvrstijo v možgančke in potem nekaj ponovitev in imamo ga. Zdaj znamo pa vse. No ja, tudi cone bomo še trenirali, predno bojo sigurne. Vendar mislim, da imamo do naslednje tekme še dovolj časa, da zdaj to utrjujemo. Najina prva tekma bo tako božična. Komaj čakam. Se vidimo v Prestranku.

sobota, 06. november 2010

Menina planina

Obetal se je še kar lep dan, zato smo ga šli izkoristit na Menino planino. Opis na hribi.net je obljubljal 3h dolgo pot do vrha. Razmišljala sem, če ni to prenaporno za Bena in Nike, ki še malce kašljata. Vendar vzpon ni pretiran, zato smo vseeno šli. Ko smo se pripeljali do izhodišča, vasi Češnjice smo ugotovili, da se da z avtom odpeljati kar precej dlje. Tako smo se odpeljali do smerokaza od koder je bilo do Menine planine le še dve uri vzpona. Vendar ta možnost obstaja le v kopnem času. Ko smo bili tam pozimi smo lahko šli z avtom le do zadnje vasi, Okroglo. Kakorkoli, pot je res položna in zato primerna za vsakogar. Za Nathane in podobne pa se da z avtom prav vse do vrha in še dlje. Med vikendi je tam baje gneča. Tokrat je ni bilo, na poti nismo srečali nikogar. Vreme še zdaleč ni bilo prijetno. Na Menini planini smo sicer bili, videli pa je praktično nismo, ker je bila takšna megla. Poleg tega pa je še močno pihalo. Meglice je sem in tja razpihalo in nam ravno za gušt vsake toliko razkrilo malce sonca. ravno toliko, da smo vedeli, da tam je, samo mi ne moremo do njega. Na vrhu sem si obetala vsaj topel čaj v topli koči, pa me je na vratih pričakal ogromen napis, ki je kar kričal. NE VODITE PSOV V KOČO. Kako tega ne maram. Prav jezna sem. Poleti me to res ne moti, ko je zunaj hladno mi gre pa to negostoljubje res na živce. Kakor hočejo, čaj bom od zdaj nosila s seboj, jedla bom pa sendviče :(. Smo pa spet srečali našega spremljevalca od zadnjič, ovčarja Kristjana. Tokrat je spremlajal skupino, ki je šla pred nami gor. Ta pes je najbrž res vsak dan z nekom na planini :).
Ben ni Nike sta vseeno uživala. Letala sta po prijetno mehki travici, se valjala po njej in ugani kaj? Našli smo nekaj zaplat snega in vrgli prvih nekaj kepic.


sem in tja je veter le razpihal meglo in ujeli smo kak žarek sonca in celo videli kaj okoli sebe

prvi sneg

torek, 02. november 2010

KO IMA HUDIČ MLADE JIH IMA VELIKO

In res je. Pustimo dejstvo, da boleha tačka(ok, da ne bo začudenj, to je naš twingec) in je kar naprej na servisu. Po desetih letih to ni nič nenavadnega, je pa v vsalem primeru slabo za mojo denarnico. Nike se je ravno pozdravila po vnetju sečil, ko je začel Ben kašljati. Kašlja kot norec in če si hočem priznat ali ne, malo kašlja inkiha tudi Nike. Kašljam tudi jaz, zato upam, da je to samo prehlad, ni pa izključno, da nista staknila kužnega kašlja. V osnovi bi to že preživeli, ni tako hudo. Problem je, da smo v tem primeru lahko okužili tudi Orco ter kompletno Ampromeka family, kar najbrž za brejo Ammy ni preveč dobro. Žal je Ben začel kašljati šele v nedeljo in nisem mogla predvideti, da je staknil kakšen virus in spustiti obiska v prekmurju. Žal pa mi je tudi, ker bom najbrž zaradi tega spustila tudi tekmo v Zagrebu to nedeljo :(. Pa tako sem se je veselila. Vrag naj vzame to trapasto jesen.