BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

sreda, 27. januar 2016

TRIPL KRIPL

Na pa imam. Doma imam tripl kripl. Ben ima hernijo, Nike vneto uho, Nyíl pa si je danes na treningu izpulil noht. Idealna stranka za mojega veterinarja.
Cone, sovražim cone. Ko je šlo že vse tako dobro, sva šla danes na vadbišče delat samo cone. Ne vem ali sem kriva jaz, ali sem slabo preverila dilo, je narobe stopil, ko se je zapodil za žogo ali kaj, samo naenkrat je bilo vse okoli njega krvavo. In nohta ni bilo več. Zdaj mora počivati tudi on. Samo še Nike je nekako normalna. Njeno uho je dejansko ne ovira pri gibanju in sprehajanju. Ubogi Nyilček, z ogromno prevezo na nogi zgleda čisto nesrečen.
Jaz sem se pa že veselila kako gremo počasi lahko vsi na sprehod, saj gre Ben lahko zdaj že vsake dva dni na kratek sprehod. Na, zdaj pa imamo. Tega sem se prav bala, teh dil in con in teh povlečenih nohtov in agility poškodb s katerimi nisem imela do zdaj s trdoživim terierjem nobenih težav.

torek, 26. januar 2016

NYÍL IN AGILITY

Da nebi Nyíl pozabil vsega, kar s eje naučil pri Silviji nismo prepustili vremena in možnosti treninga naklučju ampak smo se tudi letos zmenili za notranje treninge. Nyíl je super. Talentiran in ubrisan. Če sem mislila, da je treba z nike TEČT, je treba z njim TEEEEČT. Ampak se več kot zabavamo. Največja nočna mora so mi predstavljale cone. Ker je to edina stvar, ki Nike res dela težave. Januar je mesec, ko sem rekla, da začnem z njimi. So far so good. Nike je res doličen agility pes, ki me res dobro posluša in pogosto celo reši, saj kar nekako gre tja kamor mora, ne gled ena to kako jaz krilim z rokami. Strah me je bilo, kako bo z mojim kriljenjem in naslednjim psom. Zaenkrat mislim, da tudi Nyíl čisto dobro osvaja moj jezik. Sicer sva od prvega tekmovanja še daleč, pa vseeno.



nedelja, 24. januar 2016

SHEILA NA OBISKU

Po dolgem času smo dobili nekaj pasje okrepitve. Za en teden je prišla na obisk Sheila. Ker Ben še zmeraj ne more na sprehode, voziček zanj vsekakor odpade, ker bi tresenje slabo vlivalo na hrbtenico, smo ostali pri kratkih izletih. Zima nam je letos prizanesla. Po počitnicah je zapadlo nekaj snega, ki je tako hitro, kot je priše, tudi zginil. Samo malo više ga je ostalo še nekaj. Ker so Sheilini smučali, smo en dan vseeno pustili Benčka z Domnom doma in odšli malo v hribe na sneg. Saj ne, da sneg res pogrešam, ampak za en dan je bilo pa čisto zabavno.

ponedeljek, 04. januar 2016

POČITNICE

Kaj naj rečem, to so bile ene od najbol običajnih počitnic zadnje čase. Veliko smo počivali in nismo kaj dosti hodili naokoli. No ja, nekaj že a vse bol blizu doma. Benček je namreč na bolniški, ker ima hernijo. Zaradi tega ima odrejeno strogo mirovanje in ne more z nami nikamor. Tako smo se bolj ali manj odpravljali na sprehode samo za kratek čas, da smo bili čim hitreje spet doma pri Benčku. Na srečo je bil Domen pogosto z njim doma. Težje je zdaj, ko moram hoditi v slžbo in ga moram pustiti samega, ko grem na sprehod z Nike in Nyílom. Ubogi revež je že čisto depresiven. Srce se mi trga vsakič, ko grem od doma ampak Nike in Nyíl nujno rabita sprehod. Tako pač je. Če se bo to še dolgo vleklo bo pač hodil z nami v vozičku.
En dan smo si vseeno privoščili čisto malo daljši izlet,v Logarsko dolino. Ben pa je počakal pri Silvotu. Mislim, da mu res ni bilo hudo.

petek, 01. januar 2016

srečno 2016



Srečno leto 2016 želimo vsem!
2015 je bilo pestro, polno sprememb, z zelo veselimi in zelo žalostnimi trenutki. Želimo si, da bi se v letu 2016 več tistih veselih, predvsem pa, da bi se zgodila še ena velika sprememba, dolgo pričakovana. In ne, ne bomo imeli dojenčka.

December je mesec, ki ga obožujem. Razen zadnjih dni, ko s petardami in raketami ljudje strašijo domače in divje živali.
Obožujem kič in pravljičnost tega meseca. Obožujem lučke, smrečice, okraske, gledam božične risanke in filme, izdelujem darica... No ja, letos priznam, da je bilo izdelovanje darilc precej manj zabavno, ker nisem imela družbe. Niti slučajno ni tako zabavno ustvarjati sam, kot z Nino, Slatkom, Boštjanom,... Dejansko je brez njih christmas spirit kar nekam šel.
Ampak jaz nebi bila jaz, če nebi delala kiča. In tako sem prosila Anjo Troha, da mi naredi nekaj božičnih fotk. In jih je. Čudovite so.


In potem si nisemmogla kaj, da se nebi malo igrala tudi sama. Nisem fotograf, imam fotoaparat, ki premore tri malo več kot osnovne objektive. Ampak se rada igram in si želim, da bi nekoč lahko sama delala kolikor toliko kvalitetne slike za na steno svoje hiše. Sem in tja mi kaj odlično rata. S slabo opremo in le dnevno svetlobo oz. sobnimi lučmi so ratale kar precej luštne božične slikice mojih treh lepotcev.



in jerce in njenih dveh punc, ki pa žal nista bili ravno pripravleni sodelovati