BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

torek, 20. januar 2015

Nyíl

Čeprav že celo leto vem, da se bo zgodilo, lahko počasi rečem da je uradno. Lahko bi počakala še en mesec, da pride domov ampak enostavno ne morem počakati. Ta vikend smo obiskali Madžarsko prestolnico. Nekaj o vtisih, predno preidem na bistvo. Prenočili smo v Bed-brakfast hotel Budapest. Izredno jih moram pohvaliti. Soba je popolnoma v redu, nič posebnega ampak udobna. Za zelo ugodno ceno pa poleg prenočišča dobiš še zajtrk. In kar je najpomembnejše. Dovolijo pse za katere ne računajo dodatnega denarja. Zadnje čase me res malo jezi kam v višave grejo cene doplačil za psa. Včasih sem doplačala 3€, zdaj moram vsaj 5, nekej celo 10€ za psa na noč. Če imaš enega še gre, če imaš dva ali več, je pa to že kar lepa vsota. Pohvale torej hotelu, mesto je zelo lepo, malo iz tira pa so me vrgle ceste. Če zgrešiš svojo začrtano pot si konkretno v riti. Nikjer namreč ni možnosti brniti, ceste so ogromne, z malo uvozi in izvozi in še te stranske uličice so vse enosmerne. Če se zmotiš moraš čez pol mesta. Poleg tega so ceste včasih tako smešno označene, da se mimogrede lahko znajdeš na napačnem pasu. Skratka vožnja čez Bidimpešto je ena težkokategorična adrenalinska izkušnja. Je pa lepo, se splača.
Ampak, da ne bom preveč trapala o Budimpešti. Zakaj smo si sploh privoščili vikend oddih (če lahko rečem oddih) tam?

Zato:

Štorklja bo za valentinovo k nam prinesla novega družinskega člana. Eden od teh dveh ljubkih mladičkov se nam bo pridružil. Ne vem še katri, ker sta še malo premlada, da bi že izbrala, a vseeno smo ju obisklai. Za zdaj sta to Milan in Miloš Szélvész. Kasneje bo eden od njih postal moj Nyíl.Ni mi treba povdarjat kako komaj čakam, da mine ta mesec. Mladička sta čudovita. Všeč mi je kako raziskujeta svet in se brez težav gibljeta po ovirah, kot je na primer balance disc, kot da bi hodila po ravni in trdi podlagi. Taka pogumneža. Kjut na smrt! Sicer pa sta res še mlada in sta veliko spala. Vseeno sem ju uspela malce spoznati in zelo težko sem šla domov brez enega od njiju. Mogoče je bilo lažje ravno zato, ker še ne vem kateri bo to.


Mama Peach in njena mladička



Pa še en video. Kot se spodobi sta delala neumnosti in takoj, ko sem v roke prijela kamero s tem nehala. Tako da imam cel kup relativno neuporabnih posnetkov iz katerih se je dalo vseeno izluščiti nekaj zanimivih delčkov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar