BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

torek, 28. marec 2017

DIAGNOZA

Prišla je diagnoza Nyílčkove glave. Veterinarka pravi, da ima vestibularni sindrom, najverjetneje gre za benigni paroxyzmalni pozicijski vertigo (ali kratko pozicijski vertigo).
Dobra novica, zaradi tega ne bo umrl. Še zmeraj me skrbi srce a bom zaupala svoji veterinarki, za katero sem slišala, da je res dobra srčna specialistka in verjela, da mi bo pomagala kontrolirati Nyílovo težavo. Trkam, brala sem veliko in srčno popuščanje mnogim psom povzroča precej večje težave kot Nyílu, tako da sem optimistična. Kar se veterinarke tiče jo lahko samo pohvalim. Dejansko sem k nje prišla dokaj naključno in šele kasneje zvedela, da naj bi bila res dobra. Zato o njeni strokovnosti nisem mogla reči nič. Tudi sicer je moje mnenje takšno, da je pri psih veliko ugibanja in vsak se lahko zmoti, je pa velika razlika v tem koliko se kdo potrudi in kakšen odnos ima. In Asja Kranjc se je res potrudila. Najprej s podrobnim pregledom na kliniki, nato s posvetom z drugimi slovenskimi in tujimi veterinarji, pa s podrobno razlago dogajanja meni. Skratka lahko jo le pohvalim. Sploh ker sem zdaj, za sicer različne stvari od treh različnih veterinarjev, že slišala, kako naj pohitimo s temkar delamo, ker se njim mudi domov. Ko mi to reče veterinar, potem vsekakor neham zaupat van. Ker edini občutek, ki mi ga da je, da mi bo pobral denar in se me čim hitreje rešil, pa karkoli že je z mojim psom. Žalostno.
Malo sem si oddahnila, sem pa še zmeraj žalostna. Res imam rada vse tri svoje kužke a Nyíl je dejansko pes, kakršnega sem si želela, s popolno motivacijo do dela in igre, ki zdaj ne sme delat in se igrat. Če ni to ironija.
In dejstvo je, da si jaz zdaj ne bom kupila še enega mladička, da bom z njim lahko delala, ker imam vseeno še kaj drugega za počet v življenju in so mi za življenje trije psi popolnoma dovolj. In dejansko nebi bilo pošteno do Nyíla, ki še zmeraj zahteva in potrebuje veliko moje pozornosti in tudi če bi imela zdaj poleg sebe psa, ki bi se želel igrat in bi se lahko igral, mu na sprehodu nebi mogla vržt žogice, ker bi se Nyílu odpeljalo in to spet nebi bil užitek ampak mučenje za mene in Nyíla. Torej ostajamo v takšni zasedbi, kot smo. Poleg tega je tudi finančna poraba s povečanjem števila psov močno spremeni in če bi še tako hotela, si ga dejansko ne morem privoščit. Z Nyílčkom bova mogla najti drugo zaposlitev, ki naju bo oba zabavala, pa mislim da imava možnosti neskončno in bova že našla kaj. Agility bo pa še zmeraj tekla Nike in se letos pa res uvrstila na evropsko :D .

Ni komentarjev:

Objavite komentar