Človek se vsak dan nauči kaj novega. Na vseh področjih z leti ljudje prihajajo do novih dognanj in tudi v svetu kinologije ni nič drugače. Kljub temu, da imam pse ves čas pa sem iz šolanja, lahko bi rekli, kar malo ven. Sem pa vesela, da mlade punce veliko delajo na novostih. Tako se je posodobil tudi način socializacije in šolanja. Kaj torej socializacija zares je in kaj ni? Nekaj besed bom namenila temu za tiste tri moje bralce, ki to itak že vejo in če morda veeno kdo zaide na ta blog :).
Dobili smo mladička. Seveda ga je treba čim prej in čim boljše socializirati. Zato ga takoj začnemo s seboj voziti povsod. Peljemo ga v mesto, med ljudi. Peljemo ga na avtobus, vlak ... Navajamo ga na pse zato ga peljemo v pasji park. Če se psov boji, ga tja peljemo še večkrat, da se navadi. K njemu pokličemo druge pse in ga držimo, da ga vohajo. Da bi bila izkušnja pozitivna ga med tem hranimo. Eanko delamo v interakciji z ljudmi. Če se boji predmetov ( na primer kipa, kolesa ... ) ga k predmetu zvabimo in ga ob predmetu hranimo. S seboj ga jemljemo, ko gremo na kavo, v trgovino... To delamo vsak dan, raje večkrat kot manjkrat. Navajamo ga na različne podlage, stopnice, mostove ...
STOP!!
Na prvi pogled se to zdi v redu a je za pasjega mladička vsega tega PREVEČ. Res je, da ga je potrebno navajati na različne situacije. A veliko počasneje. Mladička najprej navadimo na njegovo okolico. Tja ga peljemo, ko je tam mir in ni drugih ljudi in psov. Dovolimo mu, da prosto raziskuje in gre le do tja do kamor si sam želi. Za nič ga ne potrebujemo posebej nagrajevati ali hvaliti. In tu opazujemo kužka. Če je bolj pogumen, ga lahko hitreje izostavimo kompleksnejšim sizuacijam, če je plašen, gremo počasneje. Vsekakor socializacija ni to,da ga peljemo med gručo ljudi v mesto. Kužek še nima nobenih izkušenj. Dovolj je, če ga peljemo na tržnico popoldne, ko ni nikogar več tam in ga pustimo vohljati in raziskovati. Šele kasneje ga peljemo nekam kjer so ljudje, a malo ljudi. Nikakor kužka ne izpostavljamo veliki množici, po možnosti glasnim situacijam. Tam doživlja le stres in lahko kakršnekoli strahove le še povečamo. Tudi stiki s kužki naj bodo umirjeni. Vsekakor je za mlade kužke dobro, da srečajo čim več kosmatincev. A vedno izbiramo le umirjene pse. Kužku dovolimo, da se sam odloči kako blizu bo šel. Če je zadržan, če se psov boji, nanje laja, poskužamo vseeno priti v stik a ostanemo od psa oddaljeni toliko stran, da se kuža še lahko pomiri in približevanje gradimo počasi. V takšnih primerih je skoraj obvezna DOBRA pasja šola. Za nasvet katera, mi lahko pišete na ZS. Če se kuža boji določenih predmetov, ga ne silimo v bližino le teh. Pustimo ga kjer je in se predmetu približamo sami, se ga dotaknemo in mirno vrnemo h kužku. Kužku lahko na vrt na tla nastavimo različne predmete, ki različno dišijo, ga plejemo na različne podlage. Izpostavimo ga umirjenemu prometu. Če povzamem, vse kardoživi prvič naj najprej doživi v umirjeni verziji in ga postopoma izpostavljamo večjim psihičnim obremenitvam. Po vsakem takem dogodku naj počiva. Več kot trikrat na teden ga ni potrebno izpostavljati novim situacijam. Kužka je potrebno naučiti tudi, da se umiri. Najprej se umirjamo doma. Usedemo se na tla,kužka vzamemo k sebi inga zelo počasi in čisto umirjeno božamo. Pri tem res ne uporabljamo hitrih gibov. Božamo, dokler se kuža popolnoma ne umiri. To situacjo lahko uporabimo tudi,da kužka navajammo na striženje nohtov, pregledovanje un umivanje zob, pregledovanje ušes. Med božanjem se dotaknemo teh delov telesa in podaljšujemo koliko časa jih lahko držimo, kuža ne odreagira. Umirjanje vadimo tudi tako, da se v parku usedemo na klopco, kužka damo na kratko vrvico in samo sedimo ter opazujemo okolico in pri tem ne delamo nič. Niti ga ne božamo. Najprej to počnemo 5 minut in podaljšujemo koliko časa lahko to počnemo. Za večino stvari nagrade s hrano sploh niso potrebne.
Vsekakor pa ima vsak kuža svoj značaj in se mu je treba prilagoditi. Dobra pasja šola je priporočljiva prav za vsakega pasjega mladička. A pri izbiri se je treba res pozanimati in dobro razmisliti kam kužka odpeljati. Najbližja in najcenejša pasja šola navadno niso najboljša izbira.
In še ena stvar. V teh prazničnih dneh. Nikar ne vozite svojih kužkov na božične tržnice. Neštete vonjave, glasna lasba, veliko ljudi. Lemalo kužkov se ob tem počuti prijetno, tudi če sicer priporočam, da je kuža čim večji del vašega življenja, da vas spremlja "povsod", pa to v določenih situacijah vseeno ne velja.
Veselo repkajte.
Pa srečno novo leto!
Ni komentarjev:
Objavite komentar