Ne morme verjeti, da je že eno leto od dneva, ko se je skotil moj mladič, ki to sploh ni več. Kako hitro je zrasel. Pogrešam mladička, bil je na smrt luškan, čeprav mi je ukradel veliko spanca, po drugi strani pa lahko zdaj tečeva agility in počneva ostale neumnosti, ki jih kot mladič ni mogel. Odrasel je v točno takšnega psa, kot sem si ga želela, boljši nebi mogel bit. Neskončno sem hvaležna Lukasu in Rebeki, da sta mi ga dala.
Vse najboljše Krokodil!!
In prvi rojstn dan smo seveda ustrezno praznovali. V pasji družbi, s pasjo troto njom njom.
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši