AGILITY MARKOPALJ

Čez vikend se je v hrvaškem Markopalju odvijala dvodnevna agility tekma. Najboljša tekma do zdaj. Začne se z zelo lepim krajem, saj je Markoplaj nahaja med hrvaškimi hribi. Sledi organizacija. Imeli so nekaj tehničnih težav, predvsem s časomerilcem. A to jim je vsaj z moje strani popolnoma oproščeno, saj so se sicer z organizacijo zelo potrudili. Že v petek so zakurili ogenj, kjer si si lahko spekel panceto, ki so jo nudili oni ali karkoli svojega. Ravno tako so ogenj zakurili v soboto, takrat pa poskrbeli še za zabavo z živo glasbo. Kampng je bil super, wc-ji in tuši so bolj tako tako ampak mi pač nismo komot in smo bili popolnoma zadovoljni. Vzdušje je bilo super. Nobenega, ki bitekmo jemal smrtno resno, pač pa so se ljudje ves čas, tudi v času tekmovanja zabavali, šalili in skrbeli predvsem, da se imajo lepo. Sodnica Anabela je postavila dopustniške prakurje, kot se je sama izrazila. Meni so bili vsi v redu, jaz bi postavila kakšnega malo bolj tekaškega, definitivno pa ne težjega, ker sme in tja je prav lepo, če večina ljudi pride čez parkur, ne pa da se vsi zdiskajo. Ker potem se ljudje zabavajo in so srečni. Tekmovalcev je bilo malo, 60-70. Tekli smo tri teke. Nyíl je bil najprej prijavljen a ker še zmeraj ne zna slaloma in palisade sem ga odjavila a so mi potem dovolili z njim tekmovati kot s predtekmovalcem. Res sem uživala, ko sem tekla z njim. In bil je super priden, zadnji parkur je celo odtekel brez napake. Pa tudi sicer, tam kjer sem jaz malo težila na coni bi bila čisto lepo narejena, samo zdaj, ko še malo trenirava sem jaz bol zahtevna. Tudi čaka na štartu zelo lepo. Full mi je všeč, da sem lahko predno grem resno tekmovat malo potrenirala na pravem vzdušju tekme. Tudi Nike je bila zelo pridna. Kar nekaj čistih tekov sva imeli. V agilityu sva zmagali, open skupaj sva bili v soboto drugi, v nedeljo pa tretji. In še ena lepa stvar, na tekmi je bila tudi Nimka, tako smo se še malo družili, predno je odšla z benčkom na evropsko.
In nebi bila normalen človek, če nebi bila zadovoljna če sem malo pohvaljena. Po tekmi sta k meni prišla dva hrvata in mi rekla, da me njihova skupina že cel vikend občuduje. Da sem jim kot vodnik najbolj všeč od vseh, da s evidi kako sem lepo usklajena s svojimi psi. Pa če to ni najlepše kar lahko slišiš. Mi je bilo kar nerodno in nisem vedla kaj rečt :D
In ker je bilo vroče in smo imeli časa več kot dovolj smo v soboto med teki naredili večurni odmor in se šli vmes kopat na eno od jezer, ki je v bližini. izbrali smo jezero v Lokvah.

Če potegnem črto je bila to res ena, če ne res najlepša tekma kar sem se jih udeležila. Z njo se primerjajo samo še nekatere avstrijske temice, ki so bile tudi zelo prijetne. Letos se sškoda nismo mogli udeležiti nobene, ker se ravno križajo z našimi drugimi načrti. Mogoče bomo lahko šli na kakšno jeseni.