Tudi mi smo šli po svoje. S taborniki roda Mladi bori smo taborili v Bovcu. Kaj bi si Simona želela lepšega. Po enem tednu uživanja na morju sem ugotovola da imam še vedno raje hribe. In kaj bi bilo bolj v veselje psom, kot teden dni popolnoma prostega tekanja po naravi. Mesto, kjer smo taborili je bilo res super, saj daleč okrog ni bilo nikogar in ničesar, razen Soče in gora. Edino na kar smo mogli paziti so bili ostanki hrane. Nike je ravno zaradi tega dobila taborniško ime Pomije. Takoj je našla mesto kjer smo jih zakopavali in jih pridno, dnevno praznila. Začuda se tokrat Ben za te ostanke sploh ni menil. Je raje iskal senco, pred vročim poletnim soncem in smo ga temu primerno taborniško poimenovali Benči Senči.
Sicer pa. Otroci so bili nad kužki navdušeni, kužki pa nad otroci malo manj. Človeški mladički bi se s psički kar naprej igrali. Njim bi najbrž bilo bolje, če bi tja s seboj vzelo sosedovo Bibo, zlato prinašalko, ki pa bi se z razliko od njiju z otroci z veseljem igrala. Ampak malčki se niso dali, za dober priboljšek so vseeno dobili nekaj njune pozornosti.
Zanimivo je, da je Nike, ki je mlada in bi mogla biti polna energije prva podlegla naporom teh počitnic. Če nas je imela vseh dovolj se je skrila v šotor in je ni bilo več na spregled. Ben pa se ni dal, ves čas je zvesto capljal za mano in šele zadnja dva dni je pokazal svoj pravi jaz in začel preganjat navidezne vsiljivce okoli tabora. Ko sem prišla domov sem ugotovila zakaj je bila Nike takšna tečka. Zdaj je namreč gonečka. Ji je vse oproščeno.
Seveda smo odšli tudi na Krnsko jezero. Letos končno v lepem vremenu, da smo lahko uživali v res čudovtem okolju.
Nike in Ben sta bila vzorna tabornika, sodelovala sta tudi v nekaterih taborniških nalogah. Šla sta na orientacijski pohod, pridno stala v zboru, čeprav, no ja, žvižg piščalke in glasen taborniški pozrdav ju je kdaj pa kdaj tudi katapultiral iz prostora. Važno je, da je to zabavalo mlade tabornike.
Če nas bojo hoteli se jim bomo pridružili tudi drugo leto.
PS.
Načeloma bi morali taboriti dva tedna. Ampak sem mogla enega od teh dveh tednov na seminar. Bena in Nike sem pustila v Ljubljani v varstvu. Nike mi je do konca zamerila to, da sem jo za cel teden zapustila. Ko sem se vrnila me je sicer pritekla pozdravit, potem pa me je narenčala in se užaljeno skrila pod odejo. Smeška moja mala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar