Projekt Bela-prvi šolski dan

To je psička, najdena in posvojena, stara skoraj 5 let. Velikokrat zasledim na radiu ali kje drugje opis "sliši na ime Bela". Tej psički je torej ime Bela, sliši pa na to ime vsekakor NE! Njen človek Gregor, se je odločil, da si želi, da bi vsaj malo poslušala. In me je prosil za pomoč. Tako ignorantskega psa še nisem videla, res! V stanovanju, kot večina psov je scrkljana in se mota pod nogami svojih skrbnikov. Zunaj pa...je zgodba popolnoma drugačna. Sem omenila, da je Bela lovski mešanec! To pove marsikaj. Zunaj spusti nos na tla in je njen človek ne zanima niti malo, res niti malo. Če jo pokličeš po imenu, ne trzne. Ko sem šla na sprehod z njo prvič me je pogledala enkrat, pa še to, ker sem ji bila na poti in je pogledala moje noge, ko je mogla narest ovinek okoli njih. To je edina pozornost, ki sem jo dobila od nje. Odločila sem se, da jo pomagam malo spraviti v red.
Ko kdaj slišim, da je ta in ta pes prestar, da bi ga prešolali...no, tole bo dokaz, da se psa prešolati da, ne glede na to kako trmast je in koliko je star. Bolje pozno kot nikoli. Če uspam Belo naučiti odpoklica, znam marsikaj sem si rakla. Pa dajmo!



Prvi šolski dan je minil veliko bolj uspešno, kot sem si mislila. Gregor se je že prej trdil malce pridobivati njeno pozornost in jo učil vaj sedi in čakaj. Bela je v bistvu pametna psička in mislim, da z njo sploh ne bo tako težko, kot sem sprva mislila. Najprej sva malo vadila na vrtu. Potem sva šla na travnik.
Bela se je že učila gledati v oči, odlaganja v sedi in odpoklica iz sedi, ter tako, da sem jo držala jaz, Gregor jo je pa klical k sebi. Ko se odloči priti ima tak šus, da jo je veselje gledat, kako priteče k tistemu, ki jo kliče. Največji problem je dejansko to, da je treba zunaj toliko pritegnit pozornost, da se jo sploh da poklicat. Potem sva jo z Gregorjem spustila in sva že imela nekaj lepih odpoklicev. Prvi šolski dan je bil torej zelo uspešen. Če bo Gregor pridno upošteval navodila zna Bela kar uspešno končat razred.