Fiesa, Piran, Bohinj

Ne bom dosti izgubljala besed. V Soboto smo preživeli čudovit dan v še bolj čudoviti družbi v spremlavi morskih valov. Slike naj govorijo zase.














Danes pa smo bili v Bohinju. Kako je tam lepo, takoj za Bovcem. Res mi je vedno hudo, ko moram od tam. Zvečer, ko je sonce zahajalo za hribi in so vsi odšli smo z Nike in Benom zapustili družbo in smo šli sami na sprehod ob jezeru. Kar tako, ker nam je tako pasalo. Bil je tak mir, nikjer nikogar, samo nekaj ptičjega petja, gore, jezero in mi. Čista, popolna romantika. Želela sem si, da bi lahko zamrznila trenutek, res. Takšno okolje iz mene izvabi romantiko, sem bila čist zasanjana in res si od tam nikoli ne želim domov.